1. Višina in konstrukcija
- Visoke grede: Dvignjene od tal, običajno obdane z lesom, kamnom, kovino ali drugimi materiali. Višina se giblje od 30 cm do 1 m.
- Navadna greda: Neposredno na tleh, brez dodatnih meja ali konstrukcije.
2. Kakovost zemlje
- Visoka greda: Omogoča popoln nadzor nad vrsto in kakovostjo zemlje, saj se polni s plastmi organskih materialov (veje, listje, kompost, vrtna zemlja).
- Navadna greda: Odvisna od naravne zemlje, ki je lahko slabe kakovosti in jo je težje izboljšati.
3. Drenaža in zadrževanje vlage
- Visoka greda: Ima boljšo drenažo, kar preprečuje zastajanje vode in gnitje korenin.
- Navadna greda: Voda se lahko zadržuje, še posebej pri zbiti zemlji ali neugodnih vremenskih razmerah.
4. Vzdrževanje in delo
- Visoka greda: Manj truda pri vrtnarjenju, saj ni potrebno toliko sklanjanja, pletje in zalivanje sta lažja.
- Navadna greda: Zahteva več sklanjanja, pogostejše rahljanje zemlje in odstranjevanje plevela.
5. Rastna sezona
- Visoka greda: Tla se hitreje segrejejo spomladi, kar omogoča zgodnejšo setev in daljšo sezono rasti.
- Navadna greda: Segrevanje zemlje je počasnejše, kar lahko vpliva na čas setve in kalitev rastlin.
6. Obvladovanje plevela in škodljivcev
- Visoka greda: Manj plevela, saj semena plevela težje zaidejo v dvignjeno zemljo; težji dostop za nekatere škodljivce, kot so polži in voluharice.
- Navadna greda: Več plevela, ker je v stiku z okoliško zemljo; večja možnost napada škodljivcev.
7. Estetski in prostorski vidik
- Visoka greda: Vizualno urejena, omogoča boljšo organizacijo vrta in se lahko prilagodi prostoru (balkoni, terase, dvorišča).
- Navadna greda: Naraven videz, a lahko deluje manj urejeno in zahteva več prostora.
Zaključek
Visoke grede so boljša izbira za tiste, ki želijo lažje vrtnarjenje, boljšo kontrolo nad zemljo in daljšo sezono rasti, medtem ko je navadna greda bolj naravna in enostavna možnost, ki ne zahteva dodatnih materialov za postavitev.
